Stres in izgorelost
Če se utrudite, si privoščite počitek, ne pa odnehati!
Verjamem, da vsi poznamo občutek utrujenosti, izčrpanosti in izgorelosti. Občutek kot, da je nekaj iz nas posrkalo vso življenjsko energijo.
Živimo zelo hiter tempo življenja. Dan za dnem se srečujemo s pomembnimi nalogami, opravljamo odgovorne funkcije. Smo mame, očetje, uslužbenci, partnerji…
Čez dan imamo zelo veliko obveznosti in premalo časa. Vse to v nas pušča sledi. Občutimo jih kot izčrpanost, izgorelost, pomanjkanje energije.
V sodobni družbi to stanje imenujemo STRES!
Pokličite me na 031/ 339 595 (Sabina)
Imate kakšno vprašanje? Ali pa bi se želeli prijaviti na terapijo? Pokličite me.
Najraje imam osebni kontakt, saj le tako lahko vidiva, kje se trenutno nahajate in kako vam hipnoterapija lahko pomaga.
Če vam klic ne ustreza, mi pošljite sporočilo preko kontaktnega obrazca. In vas kontaktiram nazaj.
Kako obvladati stres in stresne situacije
Ko govorimo o stresu IN IZGORELOSTI, govorimo o bolezni sodobne družbe.
Preobremenjenost in z njo povezan notranji konflikt ni le občutek, ampak je dejstvo današnjega časa. Z njim se je treba soočiti, ga sprejeti in istočasno narediti nekaj, da ga bomo čim bolj obvladali. Težave in stresorji so v vsakdanjem življenju vse bolj prisotni.
Zahteve na delovnem mestu se povečujejo, prostega časa je čedalje manj, pogosto pa imamo v življenju tudi druge, najrazličnejše skrbi in težave.
Zelo naivno je verjeti, da bi lahko težave in stres popolnoma odstranili, saj nam sodobni življenjski slog tega ne omogoča.
Lahko pa se naučimo v stresu dobro odreagirati in se učinkovito soočati z njim. Spremenimo lahko način odziva na stresne dogodke.
S pomočjo terapevtske hipnoze in delom na podzavestni ravni vam pomagam, da težave in problemi za vas postanejo izzivi, energijo strahu pa zamenjamo z energijo zaupanja in osredotočenosti na zastavljene cilje.
Hipnoza je namreč zelo močna sprostitvena tehnika, ki nam lahko odločilno pomaga k vrnitvi na pot harmonije telesa, uma in duha.
Tako, kot pogosto ali dolgotrajno izpostavljanje stresu lahko povzroči ali poslabša bolezen ali simptom, tako ponavljajoče, redno aktiviranje sprostitvenega odgovora preprečuje ali lajša številne zdravstvene težave.
Zaradi globoke sprostitve, ki jo spremlja alfa ritem možganskih tokov smo močno dovzetni za sprejemanje informacij (sugestij). S pomočjo načrtno izbranih informacij, ki se pojavljajo v obliki besed, slik, zvokov, vonjev, okusov, občutkov ali drugih oblik doživljanja vam pomagam, da ponovno vzpostavite notranje ravnovesje, postopoma odkrivate svoje resnično bistvo (ljudje smo bitja in ne stroji, čeprav se pogosto vrednotimo le po tistem, kar posedujemo ali dosežemo in ne po tistem, kar v resnici smo).
Delo na podzavestni ravni vas vzpodbudi k raziskovanju radost življenja (kaj vas spodbuja, navdihuje, izpolni, osreči?).
Vse našteto močno zmanjšuje stres in notranji konflikt, kar posledično vpliva na naše dobro počutje in delovanje na vseh nivojih našega bivanja.
Stres je notranji občutek, ki ga vsi dobro poznamo. Občutimo ga kot notranjo napetost, ki lahko prehaja od blage do zelo močne intenzivnosti.
Določena situacija, trenutek, beseda, informacija ali oseba, sproži naše notranje receptorje čustvovanja, obrambne mehanizme (alarm za preživetje), ki se na določeno zunanjo okoliščino odzovejo z negativnim čustvom (strahom) in občutkom notranje napetosti.
Ko delujemo pod stresom, je naše telo v bojni pripravljenosti. Smo v funkciji BOJ ali BEG. Ko se v človeku sproži obrambni mehanizem ZAŠČITE (osnova za aktivacijo je vedno globoko zakoreninjen strah), se na to odzove tudi njegovo telo.
Poveča se sproščanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola), kar v telesu sproži niz dogajanj; srce hitreje in močneje bije, pospeši se dihanje in zviša krvni tlak, v kri se pospešeno sprošča “gorivo” za dodatno mišično delo (glukoza, maščobne kisline), hkrati pa se kri iz trenutno manj pomembnih delov telesa (kože, prebavil) usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo tako za boj kot tudi za beg.
Sprožijo se tudi vedenjske prilagoditve; zveča se budnost, previdnost in usmerjena pozornost. Daje nam občutek večje produktivnosti in hitrejšega doseganja razrešitve problema. Zmanjša se tudi dovzetnost za občutek bolečine, spremeni se lahko vzorec prehranjevanja (apetit se lahko poveča ali zmanjša).
Ločimo SITUACJSKI ali kratkotrajni stres in KRONIČNI ali kontinuirani stres.
Kadar govorimo o situacijskem stresu, mislimo na stanje, ki ga povzroči življenjsko nevarna in hkrati za nas obvladljiva situacija (stresor). V takšnih primerih impulzivna reakcija našega telesa omogoča ohranjanje našega obstoja (preživetje). V trenutku, ko je situacija obvladana, telo ponovno vzpostavi ravnovesje. V takšnih primerih je reakcija našega obrambnega mehanizma ne samo dobrodošla, ampak nujno potrebna.
Težava nastane, ko stanje stresa ni več samo situacijsko ampak postane kronično, ko stres postane NAŠE ŽIVLJENJE.
Kronični stres vodi v izgorelost in razvoj številnih bolezni
Izpostavljenost neobvladljivim, dolgo trajajočim stresorjem vodi v razvoj številnih bolezni.
Od dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Kronični stres značilno neugodno deluje na krvne maščobe – zvišuje skupni in slabi (LDL) holesterol ter trigliceride, veča neodzivnost (rezistenco) tkiv na inzulin (vodi v sladkorno bolezen!), nihanja srednjega krvnega tlaka, nalaganje maščevja okoli pasu (visceralna debelost je močan dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja), motnje menstrualnega ciklusa in libida (potence), sindrom razdražljivega črevesja in pogostejšo zgago in ulkusno bolezen.
S stresom so povezani tudi nezdravi vedenjski vzorci in razvade – alkoholizem, kajenje, “basanje” s hrano… Stalni stres pa povzroča tudi duševne težave, kot so panični napadi, depresija, apatija, motnje spanja (takšen človek težko zaspi, se pogosto zbuja sredi noči in dolgo ne more zaspati nazaj), razdražljivost – vzkipljivost, slabše spominske funkcije, občutek stalne izčrpanosti…
Poleg tega kronični stres z značilno podaljšanim in premočnim stresnim odzivom lahko poslabša ali sproži zdravstveno težavo, h kateri smo nagnjeni, pa se dotlej še ni razvila (npr. astma, alergija, glavoboli, sladkorna bolezen, sindrom angine pektoris, motnje srčnega ritma itd.).