Vsak izmed nas se kdaj znajde v situaciji, iz katere ne vidi izhoda. Velikokrat se znajdemo na mrtvi točki. Kot da bi obstali v času.
Dan za dnem ponavljamo iste napake, sprejemamo iste odločitve, občutimo isto nezadovoljstvo in monotonost vsakdana. V sebi se počutimo prazni in revni.

Živimo življenje, ki ga ne želimo, delamo stvari, ki jih ne maramo, bivamo z ljudmi, ki jih ne ljubimo ali pa oni ne ljubijo nas, opravljamo poklic, ki nas ne zadovoljuje in izpolnjuje. 
Živimo, zato ker moramo. Zato ker vsako jutro zazvoni budilka, ki nas opomni, da je pred nami še en dan trpljenja, sprejemanja težkih odločitev in najrazličnejših opravkov, ki jih ne maramo.

Živimo zato, da preživimo. Iz dneva v dan se nam dogajajo stvari, ki nas žalostijo, spravljajo v obup in nam vzbujajo občutek strahu. Strahu pred življenjem, strahu pred prihodnostjo, pred samim seboj. Nezadovoljstvo z življenjem in samim seboj je iz dneva v dan vse večje in večje. Znašli smo se v vrtincu življenja, ki nas neusmiljeno premetava in vztrajno vleče proti dnu. Vrtimo se v začaranem krogu, iz katerega ne vidimo izhoda.

Izhoda ne najdemo, ker vzroke za svojih težav iščemo na napačnem mestu.

Ko se v življenju znajdemo v situaciji, s katero nismo zadovoljni – pa naj gre za pomanjkanje denarja, slabe partnerske odnose, težave na poslovnem ali ljubezenskem področju – vedno iščemo vzroke za nastale težave zunaj nas. V partnerju, šefu, ki nam ne da povišice, ljudeh, ki so se zarotili proti nam, celo v državi in Bogu.
V resnici nihče od njih ni kriv za naše težave in tudi nihče od njih jih ne bo rešil. Občutek nemoči nas sili v obup, brezvoljnost, nezainteresiranost, apatijo in popolno pasivnost.
Vsi zelo dobro poznamo izgovore: kako naj najdem službo, ko pa naša država propada, ali saj so vsi moški isti, le zakaj bi se trudila.

Da se potolažimo in vsaj malo izboljšamo svoje počutje, si mislimo: “Pa saj ima naša soseda istega, pa tudi shaja. Bom pa še jaz.”
Takšno razmišljanje ne reši našega problema, zadržuje nas na mestu in na koncu popolnoma ustavi. Znajdemo se v vrtincu ponavljajočih se uničevalnih misli, v vrtincu obsojanj in projiciranju krivde na druge ljudi, dogodke in

Če želimo resnično poiskati pot, ki nas bo popeljala k rešitvi naše težave, moramo najprej spremeniti svojo miselnost.

Za svoje življenje smo lahko odgovorni samo sami. 

Nihče na svetu nima moči, da bi nadziral, usmerjal ali kakorkoli vplival na naše življenje, če mi tega ne dovolimo. Zato je nujno treba prenehati obtoževati druge za vse, kar se nam dogaja, in se končno soočiti sami s seboj.
Vzroki za vse slabo, kar se nam dogaja v življenju, se namreč skrivajo v nas samih. Mi smo tisti, ki ustvarjamo svojo realnost – dobro ali slabo, srečno ali nesrečno. 
Našo realnost, naše celotno življenje ustvarjajo naše misli. Orodje za želene spremembe imamo vedno pri roki, samo uporabljati ga ne znamo.

Če so torej misli tiste, ki kreirajo naše življenje, bi morala biti naša pot do želenih sprememb zelo preprosta. Negativne misli zamenjamo s pozitivnimi in naše življenje je pravljica. Pa žal ni tako.
Skoraj 80 odstotkov naših misli je podzavestnih in teh misli se ne zavedamo. Izhajajo oz. kreirajo se na podlagi globoko zakoreninjenih podzavestnih prepričanj, prevzetih vzorcev, čustveno obarvanih dogodkov našega celotnega življenja. Ker se teh misli ne zavedamo, nanje tudi nimamo zavestnega vpliva.

Podzavestne misli delujejo popolnoma avtonomno in kot avtopilot vodijo naše življenje, ustvarjajo dogodke, pritegnejo ljudi in situacije v naša življenja. 

Če npr. v svoji podzavesti nosimo prepričanje, da je življenje trpljenje, bomo v svoje življenje privabljali situacije, ki bodo skladne s tem prepričanjem. Ker ne vemo, kako v svojem bistvu resnično delujemo, ker v resnici sploh ne vemo, kdo smo, za vse, kar se nam dogaja, krivimo zunanje okoliščine. Kar poglejte v svojo preteklost. Hitro boste odkrili svoj vzorec – določeni dogodki, določene situacije, določena vrsta ljudi se kar naprej ponavljajo v vaših življenjih. In ponavljali se bodo, vse dokler ne boste razrešili vzroka, ki ustvarja te posledice v vaših življenjih.

Skozi celotno obdobje bivanja smo se veliko naučili, prav tako smo prevzeli veliko prepričanj o sebi, svetu, ljudeh, doživeli veliko čustveno pozitivnih in negativnih dogodkov. Vse to pa je skrbno shranjeno v naši skrinjici življenja, v naši podzavesti, ki zdaj neodvisno od naših zavestnih želja uravnava naša življenja, vpliva na naše doživljanje sveta, ljudi in samega sebe.

Še enkrat bi želela povedati, da niso zunanje situacije, dogodki ali pa ljudje tisti, ki v nas povzročijo negativne občutke in negativno doživljanje. Oni so samo sprožitelj, vzrok za naš negativni odziv ali občutek pa je vedno v nas samih. V življenju ni negativnih ali pozitivnih situacij, prav tako ni dobrih in slabih ljudi.

Ljudje, dogodki, življenjske situacije, so v svoji osnovi nevtralni, dokler jim mi ne pripišemo pomena, jih ovrednotimo za dobre ali slabe.
Kako bomo kakšno situacijo ovrednotili ali kako se bomo odzvali na posamezni dogodek v svojem življenju, pa je odvisno od tega, kakšna prepričanja in vrednote nosimo v sebi.