Če predolgo zadržujemo in tlačimo negativna čustva (jeza, sram, strah, krivda, zamera), počasi ustvarjamo v sebi občutek ničvrednosti in nemoči. Hkrati pa zaradi destruktivnih nezavednih vzorcev ustvarjamo nove dogodke, ki negativno čustvovanje, slabo samopodobo in posledično naše počutje še ojačajo. To lahko vodi v nastanek psihične motnje, ko se nam popolnoma spremeni naše doživljanje, čustvovanje in vedenje. Strokovno se taka psihična motnja v medicini imenuje depresija.

Terapevtska hipnoza nam omogoča, da se soočimo s svojimi občutki krivde, jeze, žalosti, sramu in zamer.
S posebnimi tehnikami hipnoze na podzavestni ravni, zmanjšamo intenzivnost negativnega čustvovanja, odstranimo globoke nezavedne vzorce, ki ustvarjajo tok naših misli in samodejne negativne čustvene reakcije na zunanje dražljaje.
Pomaga nam, da odpustimo sebi in drugim. Predvsem pa nas vodi do točke, ko izstopimo iz vloge žrtve. Tako postopno ustvarjamo boljši odnos do sebe, ljudi in družbe.

Glavni kazalci depresije:

• izguba energije, motivacije in utrujenost.
• težave s koncentracijo
• občutek ničvrednosti in nemoči,
• moten spanec
• izraziti občutki krivde,
• izguba zanimanja in veselja do sicer prijetnih stvari.
• močna žalost, tesnoba, nemir in občutek praznine.
• močna razdražljivost, sumničevost
• prisoten je pesimizem in obup.
• dolgotrajni in ponavljajoči glavoboli
• pojavijo se lahko motnje hranjenja (sprememba apetita in telesne teže)
• razmišljanje o samomoru, smrti ali celo poskus samomora

Znaki depresije se pri ženskah kažejo drugače kot pri moških. Ženske z znaki depresije so žalostne, apatične in prestrašene. Čutijo močno tesnobo. Spremlja jih občutek ničvrednosti in nemoči. Izogibajo se konfliktom. So nervozne in brez energije. Za svoje občutke in nezadovoljstvo krivijo sebe, vendar nimajo več moči, da bi karkoli spremenile. Moški krivdo pripisujejo drugim, občutijo jezo in razdražljivost, So agresivni in konfliktni. Vodi jih močna potreba po nadzoru in kontroli.

Vsi našteti simptomi se lahko izražajo v blagi, zmerni ali zelo močni obliki. Ko so simptomi zelo močni in se s časom njihova intenzivnost in pogostost še stopnjuje(razmišljanje o samomoru, poskus samomora, močno izražena agresivnost do sebe in drugih), govorimo o akutni obliki psihične motnje. V tem primeru je nujen obisk zdravnika, ki določi parametre zdravljenja. V nasprotnem primeru lahko takšna psihična motna pripelje do katastrofalnih posledic v življenju posameznika.

Antidepresivi, ki jih v primeru srednje in močne psihične motnje predpišejo zdravniki so nujni, saj omilijo simptome, in tako vplivajo na boljše počutje in razpoloženje. Žal pa vzrokov obolenja ne odpravijo. Zato je bolnišnično zdravljenje smiselno in celo priporočljivo kombinirati še s drugimi oblikami terapije(hipnoterapija, psihoterapija), s pomočjo katerih nam je omogočeno, da poiščemo in odpravimo vzroke nastalega obolenja. Za izboljšanje psihičnega stanja je nujno potrebna celostna obravnava posameznika.

Kaj povzroči nastanek depresije
Včasih depresijo izzove močan zunanji negativni sprožilec, ki je jasno razviden, denimo travmatičen dogodek (smrt, izguba osebe, službe). Pogosto pa se depresija razvija počasi, postopno, navadno takrat, ko se naniza vrsta obremenilnih okoliščin, ki jim človekovi obrambni in prilagoditveni mehanizmi niso več kos.

Žalovanje (smrt, izguba bližnjega zaradi ločitve)

Terapevtska hipnoza je ena izmed tehnik, ki nam pomaga zmanjšati intenzivnost negativnih čustev v samem procesu žalovanja in nas usmeri k nekakšnemu “pozitivnemu žalovanju”, ko svojo pozornost usmerimo v čudovite trenutke in pozitivne spomine, ki jih imamo s to osebo. Na ta način izguba sama in oseba, ki je odšla, nekaj pomeni, in vpliva na naše nadaljnje življenje.

Smrti in izgube so del našega življenja. Ne moremo se jim izogniti, jih napovedati ali jih izničiti. Lahko pa se naučimo, kako živeti z izgubo v najboljše dobro zase in vseh, ki so še vedno del našega življenja. Zavedanje, da nekatere dimenzije navezanosti na osebo ostanejo vse življenje, nam lahko zelo pomaga v samem procesu žalovanja in nadaljnjega življenja.

Vsi bomo nekoč ali smo že izkusili smrt ali izgubo(razveza, selitev, izguba službe) bližnjega in z njo žalost, ki je normalen odziv na katerokoli izgubo, še posebej, če je le-ta povezana z nam drago in bližnjo osebo ali stvarjo. Žalovanje je skoraj univerzalen odziv na smrt ali izgubo bližnje osebe, saj je značilen za večino kultur.
Z enakimi občutki se srečujemo tudi, ko se ločimo od partnerja, od prijatelja, ob poroki, ko je potrebno zapustiti svoj domači kraj, ob smrti naših hišnih ljubljenčkov, ob izgubi službe, ob selitvi od doma ali na drug kontinent, ob vstopu v osnovno šolo, srednjo šolo, fakulteto itd.
Težave lahko nastopijo tudi ob vstopu v odrasli svet, ki od nas zahteva samostojnost, odgovornost in sprejemanje najrazličnejših izzivov. Vendar se vsak od nas na izgubo odziva drugače, četudi izhajamo iz istega kulturnega okolja. Vsi pa gremo čez zelo podobne faze žalovanja, ki se med seboj prepletajo.
Čas trajanja posamezne faze se razlikuje glede na starost, zrelost, fizično in psihično stabilnost, kulturo, duhovnost, versko pripadnost in ostale življenjske izkušnje vsakega posameznika.

Faze žalovanja:

1. Začetno stanje šoka, dvoma, zanikanja smrti ali izgube: žalujoči najprej ne more sprejeti novice, da je bližnji umrl ali ga zapustil. Pogosto dvomi, da je oseba res umrla ali odšla, ne ve, kako bi reagiral. Šok je še posebej intenziven, če smrt ali izguba ni bila pričakovana.
2. Akutno žalovanje s telesnim in čustvenim nelagodjem in socialno osamitvijo: žalujoči se želi umakniti od drugih ljudi, se osamiti. Ima veliko telesnih in čustvenih stisk in težav. V sebi čuti bolečino, žalost, pogosto tudi osamljenost in jezo.
3. Vrnitev v normalno življenje: s časoma žalujoči prevzema normalne vloge v življenju in sprejme smrt ali izgubo bližnjega kot del svoje življenjske zgodbe.

Danes razumemo, da lahko faze trajajo od nekaj tednov in mesecev do več kot leto dni. Vendar nekatere dimenzije navezanosti na osebo ostanejo vse življenje.

Kdaj je primerno, da poiščemo strokovno pomoč?

V primeru, če 1. ali 2. faza žalovanja traja več mesecev, je smiselno, da si poiščemo pomoč za vrnitev v normalno življenje.
Terapevtska hipnoza je ena izmed tehnik, ki nam pomaga zmanjšati intenzivnost negativnih čustev v samem procesu žalovanja in nas usmeri k nekakšnemu “pozitivnemu žalovanju”, ko svojo pozornost usmerimo v čudovite trenutke in pozitivne spomine, ki jih imamo s to osebo. Na ta način izguba sama in oseba, ki je odšla, nekaj pomeni, in vpliva na naše nadaljnje življenje. Hipnoza nam pomaga

Smrti in izgube so del našega življenja. Ne moremo se jim izogniti, jih napovedati ali jih izničiti. Lahko pa se naučimo, kako živeti z izgubo v najboljše dobro zase in vseh, ki so še vedno del našega življenja. Zavedanje, da nekatere dimenzije navezanosti na osebo ostanejo vse življenje, nam lahko zelo pomaga v samem procesu žalovanja in nadaljnjega življenja.

Krivda

Terapevtska hipnoza nam omogoča, da se soočimo s svojimi občutki krivde, ozavestimo in razumemo svoje reakcije na zunanje dražljaje in kar je najpomembnejše, odstranimo globoke nezavedne vzorce, ki ustvarjajo tok naših misli in samodejne reakcije na zunanje dražljaje. Pomaga nam, da si odpustimo in tako postopno ustvarjamo boljši odnos do sebe, ljudi in družbe.

Ljudje se velikokrat na zunanje dražljaje (ljudi, situacije, stvari, informacije) odzivamo impulzivno, v skladu z našimi podzavestnimi vzorci, potrebami, čustvi, hotenji, vezanimi na naše pretekle izkušnje. Včasih so naše reakcije v nasprotju z našimi osebnimi (subjektivnimi) in družbenimi vrednotami in takrat ljudje doživljamo občutek krivde, ki je posledica nekakšnega samokaznovanja. Občutek krivde je sicer močno negativno čustvo, vendar je lahko zelo koristno, če se oseba iz preživete izkušnje in posledičnega čustva krivde nekaj nauči in tako postane boljša oseba. Če ne bi občutili krivde, tudi ne bi bilo razloga, da spremenimo svoje obnašanja.

Velikokrat pa ljudje leta in leta dovoljujemo, da naši podzavestni vzorci, čustva, potrebe, hotenja, ki so vezani na naše pretekle izkušnje, ustvarjajo neželene impulzivne reakcije na zunanje dražljaje, kljub zavestni želji po spremembi. Občutki krivde se tako kopičijo in globoko v nas ustvarjajo močno negativno čustveno energijo, ki jo velikokrat čutimo kot močan fizični pritisk v prsnem košu(nekakšna teža v predelu prsnega koša). Slabo počutje je nujen del človeške izkušnje. Nerealno je misliti, da bi morali biti vsi ves čas srečni – življenje ne deluje tako. Vendar je smiselno, da nas slabo počutje in negativni občutki vodijo v smeri iskanja rešitve, da se iz preteklih izkušanj nekaj naučimo in tako ustvarimo pozitiven odnos do sebe in posledično do svojega življenja.

Zamere in proces odpuščanja

PROCES ODPUŠČANJA je močna terapija, ki jo izvajamo v stanju globoke hipnoze in nam omogoča stik z najglobljimi in najtemnejšimi deli samega sebe. Pomaga nam, da sprostimo zastoj negativne energije preteklosti in nam tako omogoči kvalitetno življenje v sedanjosti.

KAJ POMENI ODPUSTITI? Ko odpustimo, damo čudovito darilo samemu sebi. Dokler negujemo občutek zamere (in to lahko traja leta) dovoljujemo preteklemu dogodku in osebi ki nas je prizadela, da vpliva na naše življenje in naše občutke. Z odpuščanjem nevtraliziramo negativna čustva, vezana na preteklost (na dogodke in ljudi iz naše preteklosti) in postanemo resnično svobodni.

Osvobodimo se strahov in bolečine in tako odvzamemo moč TISTIM, KI SO NAS PRIZADELI. Ko odpustimo, to ne pomeni, da se strinjamo z dejanji, besedami in reakcijami ljudi, ki so nas prizadeli. Njihova dejanja še vedno vidimo, kot napačna, vendar jim odvzamemo negativni čustveni naboj.
Ko gremo skozi celoten proces ODPUŠČANJA, čutimo, kako, občutke strahov, jeze, sovraštva počasi zamenjajo občutki ljubezni, sočutja, zaupanja. Pozitivna energija, ki postane vodilna sila našega življenja nam omogoča neverjetne pozitivne premike na vseh področjih našega življenja.

Vsak izmed nas je na poti svojega življenja že doživel trenutke, ko so ga določene informacije(besede), situacije, trenutki in dejanja ljudi (predvsem tistih, ki so nam najbližje; partner, starši, otroci, prijatelji) močno prizadele. Znotraj nas se v trenutku prizadetosti sproži obrambni mehanizem in oblikuje se močno negativno čustvo – ZAMERA. 

Ljudje se na zunanje dražljaje (informacije, situacije, dogodke) vedno odzivamo v skladu s svojimi notranjimi vzorci in čustvi, vezanimi na pretekle izkušnje. Zato je interpretacija videnega ali slišanega vedno subjektivna in se lahko močno razlikuje od subjektivne resnice osebe, ki nas je prizadela. Subjektivna interpretacija videnega ali slišanega (ki je močno povezana z našimi pričakovanji) avtomatsko sproži našo čustveno reakcijo, ki jo v trenutku prizadetosti občutimo kot čustvo jeze, sovraštva, prezira, žalosti, zanikanja. 

Če konflikta z osebo, ki nas je prizadela ne razrešimo, dovoljujemo, da negativna energija oz. negativni naboj vezan na pretekli dogodek ostaja zakoreninjen v globinah našega jaza. Oblikuje se ZAMERA do te osebe. To je zelo močno negativno čustvo, ki nas na dolg rok močno izčrpa (obstoječa negativna čustva nam jemljejo velike količine življenjske energije; so kot paraziti, ki nam kradejo energijo, nujno potrebno za normalno delovanje in življenje) in povzroča občutke tesnobe, ujetosti in nemoči. Da ostajamo fizično zdravi in vitalni, je nujno potreben neprekinjen pretok življenjske energije skozi vsako celico našega telesa.

Negativna čustva (predvsem občutek ZAMERE IN KRIVDE) pa povzročijo močne vozle, zaradi katerih je pretok življenjske energije oslabljen ali se celo prekine. Posledica zastoja energije je bolezen, ki prizadene naše fizično tole. Zato je smiselno in celo priporočljivo, da sprostimo to negativno energijo (odstranimo obstoječe vozle) in tako omogočimo sebi, da ponovno vzpostavimo notranje ravnovesje in posledično tudi fizično zdravje. Terapije v hipnozi so zelo uspešna in priznana tehnika, s pomočjo katere lahko sprostimo zastoj negativne energije, vezan na preteklost.
Želeni rezultat pa dosežemo skozi proces in terapijo ODPUŠČANJA v stanju hipnoze.

Pri svojem delu vse bolj ugotavljam, da beseda ODPUŠČANJE pri večini ljudi sproži močan odpor. Ljudje enostavno ne želimo odpustiti. Nekako imamo občutek, da v trenutku, ko osebi, ki nas je prizadela odpustimo, s tem dovoljujemo, da ima ta oseba moč nad nami, da je zmagala. Globoko v sebi občutimo in mislimo, da si oseba, ki nas je prizadela (z besedami, dejanji…) pravzaprav zasluži kazen, našo ignoranco in naš negativni odnos do nje. Zato leta in leta skrbno negujemo občutek zamere v sebi, pri tem pa se ne zavedamo, da ti negativni občutki škodijo in negativno vplivajo samo na nas in kvaliteto našega življenja. Oseba, ki nas je prizadela živi svoje življenje, neodvisno od naših občutkov, v skladu z njenimi subjektivnimi občutki krivde, zamerami, strahovi. Zavedati se moramo, da naše zamere do te osebe ne jačajo njenih občutkov krivde, ne vplivajo na njene strahove in njeno kvaliteto življenja. Naš negativen odnos do te osebe (vseeno je ali to pokažemo z besedami in dejanji ali se naše zamere čutijo samo na energijski ravni) celo ustvari občutek zadoščenja v tej osebi in v njenem subjektivnem svetu opravičilo za svoja dejanja. Močno pa ti negativni občutki vplivajo na kvaliteto našega življenja.

Maja in njene zamere (primer iz prakse)

Primer: Maja je imela zelo težko in žalostno otroštvo. Pri treh letih jo je mama zapustila in živela je pri različnih rejniških družinah. Nikoli ni čutila tiste prave starševske ljubezni in nikdar ni čutila tistega pravega občutka pripadnosti in sprejetosti. Kasneje si je njena mama omislila novo družino in še dva otroka, ki pa sta bila deležna njene ljubezni. V letih odraščanja se je v Maji vse močneje oblikoval občutek jeze in sovraštva do svoje mame in celo do svojih bratov in sester. Ti občutki so ji v težkem obdobju odraščanja dajali moč, da se je borila in vztrajala v upanju in želji, da bo nekoč sama odgovorna za svoje življenje, srečo in ljubezen.

Vsi ti negativni občutki in obrambni mehanizmi, ki se sprožijo ob tako močno negativni situaciji so nujno potrebni za naše preživetje, na dolgi rok pa so to naši notranji programi, ki nas uničujejo in negativno vplivajo na različna področja našega delovanja. Preteklost je tista, ki nas definira kot osebnost. In mi sami (naši notranji pozitivni in negativni programi) ustvarjajo našo fizično realnost. 

Kako Majina preteklost (njene globoke zamere in strahovi) vpliva na njeno odraslo življenje. 
Maja je sedaj odrasla ženska. Zelo je sposobna in daje občutek močne ženske. Na težki poti svojega otroštva je dobila »trdo kožo«. S svojo vztrajnostjo in odločnostjo (močna želja, da vsem dokaže, da zmore brez pomoči) je v poslovnem svetu zelo uspešna. Je zelo marljiva, redoljubna in prijazna. Kljub vsem njenim kvalitetam pa v zasebnem življenju (partnerskem odnosu) nima oz. ne najde sreče. Ne dobi ljubezni, po kateri je hrepenela vse svoje otroštvo. Odrasla je v zelo lepo žensko in imela že nekaj neuspešnih vez. Vsak moški, na katerega se čustveno naveže jo zapusti. V globinah njenega jaza se občutki razočaranja, žalosti in strahov krepijo. Oblikujejo se nove zamere (do partnerjev), kot posledica prizadetosti in razočaranja ob ponovi zapuščenosti.

Pa poglejmo zakaj Maja ne najde ljubezni po kateri hrepeni že celo svoje življenje.
Ko jo je mama zapustila (stara je bila šele 3 leta), je Maja v enem samem trenutku izgubila vse; občutek varnosti, topline, pripadnosti, sprejetosti in ljubezni, ki jih majhen otrok nujno potrebuje za preživetje. Tako zelo majhna in nebogljena se je znašla sama na tem velikem svetu …..brez smerokaza in brez potrebnega vodstva za naprej. Namesto občutka varnosti je občutila močan strah….strah pred življenjem, strah pred prihodnostjo…..strah pred novimi ljudmi (nikogar ni imela, ki bi ji brisal solze, jo tolažil in bodril v najtežjih trenutkih njenega življenja). 

Oblikovalo se je negativno čustvo ZAMERA. To ji je dajalo moč, da preživi…….moč, da odraste. Na poti v odraslost je sprejela veliko prepričanj o sebi in svetu, ki so se oblikovali v vzorce delovanja, doživela močna negativna čustva (strah, jeza, sovraštvo), ki sedaj definirajo njeno osebnost in močno vlivajo na tok njenih misli, prepričanj in čustvenih reakcij. Postala je močna ženska. Življenje jo je naredilo močno (okrog sebe je zgrdila neprebojni obrambni zid)….vse zato, da ne bi bila več prizadeta. Vendar globoko v sebi še vedno nosi vse občutke, vso bolečine in vso žalost, ki jo je občutila kot majhna deklica. Strahovi so sicer prekriti z obrambnimi mehanizmi jeze, fiktivne notranje moči, samozavesti in odločnosti. Še vedno pa ti isti strahovi (ki se jih na zavesti ravni Maja ne zaveda) kreirajo njeno realnost. Ravno strah pred zapuščenostjo vodi v ponovno zapuščenost. 

Močna potreba po pripadnosti in ljubezni vodi k izgubi (zato jo moški zapuščajo).Maja se ne zaveda, da s svojimi nezavednimi reakcijami, dejanji, besedami, ki so posledica njenega globoko zakoreninjenega strahu pred izgubo in kasneje kreiranega občutka ZAMERE ustvarja točno takšno realnost, ki si je v resnici ne želi. Svoji Mami in negativnim dogodkom iz preteklosti dovoljuje, da še vedno vplivajo na njeno sedanjost, na njeno življenje in v kolikor ostane na istem nivoju delovanja, tudi na njeno prihodnost. 

Edini izhod iz tega začaranega kroga ustvarjanja neželenih posledic je, da Maja svoji mami ODPUSTI. 

Ko je Maja sprostila negativno energijo preteklosti je v njeno življenje posijal sonček (KONČNO). Sedaj je resnično srečna, ljubljena in sprejeta. Ob sebi ima tri čudovite moške (moža in dva sina), ki so v njeno življenje prinesli srečo, ljubezen, radost in harmonijo.

Sami smo odgovorni za svoje življenje in mi smo tisti, ki ga lahko spremenimo.